Draga Petra, vse skupaj je pravzaprav žaljivo!

Danes je dan žena. Zjutraj sem v Hoferju dobila vrtnico in prijazen nasmeh prodajalke. Lepo. Vendar mi je dalo misliti oziroma me je spodbudilo, da napišem nekaj, kar se mi že dolgo plete po glavi.

Čudovito je, da imamo ženske svoj dan. Da svet praznuje to, da smo enakopravne. Ampak… F*** off!! A ni to grozno? Kaj, smo nižja rasa kot moški? Smo potrebovale dlje časa, da smo postale ljudje? Je res potrebno posebej poudarjat, da smo enakovredne moškim? Imamo morda nižjo inteligenco? Morda so to premočne besede, ampak to je pravzaprav res žaljivo!

Pa se kdo sploh zaveda, kako težko je danes biti zenska v poplavi vseh zunanjih impulzov in “priporočil” kaj vse naj bi sodobna ženska počela, kako naj bi izgledala, mislila, organizirala, živela?! Kako biti mama in hkrati super izgledati, kako hitro skuhati hranljiv obrok, osem minutna vadba za napeto ritko, hitra večerna maska proti gubicam, e-tecaj za čiščenje doma (pa ne pozabi zraven narediti se 10 globokih počepov ob čiščenju stekel!), opravi spletni nakup in prihrani čas, medtem ko čakaš otroka na dejavnosti preberi motivacijsko knjigo, medtem ko likaš lahko z otrokom vadiš angleščino…. To je noro kam gre ta svet?! Da ne omenjam kariere ( s tem mislim službe v kakršnem koli pomenu besede) ki je seveda nujna, saj smo emancipirane, a ne?

In potem beremo knjige z naslovi kot je “Divja zenska” in se samo še bolj pogrezamo v vrtinec primerjanja. Nisem še dovolj naredila, ne berem dovolj, moram na ženski vikend, saj je čas zase nujen, pred službo moram telovaditi, ob polni luni moram čutiti svoje telo… OMG!! Sploh več ne poslušamo sebe. Pravzaprav ob vseh “napotkih”, “receptih”, in “priporočilih” kako biti ženska izgubljamo prav to, svojo pravo žensko v sebi.

Nekaj pa me pomirja. Moja mala Ela. Skozi njo vidim, da tista naravna, nepokvarjena, spontana zenska se obstaja. Čuteča, občutljiva, ljubeča, inteligentna, empatična. Skupaj z njo, če se zares potrudim, jo še vedno začutim tudi jaz. In zaradi nje si želim, da bi jo našla večkrat. Morda pa mi uspe ohraniti in razvijati njeno in ponovno najti svojo. Ženskost v najžlahtnejšem in najiskrenejšem pomenu besede.

Tako da, draga moja Petra, sestra, mami, žena , prijateljica, zaupnica, ženska! Čudovita si! Vsak dan in ne glede na to, kaj pravi oziroma želi okolica. Naj bo osmi marec  vsak dan (in to mislim čisto zares)!

Ana