Draga Petra, nekaj trikov in potopis z družinskega raziskovanja Sicilije!

No pa sem sprejela tvoj izziv. Napisati nekaj o potovanju z otroki. Letos zimske počitnice preživljamo na Siciliji. Aktivne počitnice.

Bil je že čas, da jih peljeva nekam z letalom. Ob vseh Tjaževih (službenih) poteh, najinih skupnih pobegih (sploh Kitajska lani), mojih vikend poletih v druga mesta, so bila njihova vprašanja kdaj gremo skupaj kam z letalom, popolnoma na mestu. Destinacija pravzaprav niti ni bila tako pomembna. Iskala sva novo izkušnjo za celo družino..

Ljudje se zelo razlikujemo po tem na kakšen način preživljamo dopust in kaj komu  pomeni odklop, počitnice. Midva imava zelo podoben pogled na to. Nova doživetja, novi kraji, lokalna hrana in pijača, izleti v naravo, način življenja, običaji… Počitnice na “našem”Krkcu pa so namenjene poležavanju, lenarjenju in brezdelju ( pa še to postane po nekaj dneh dolgočasno in jo mahnemo vsaj čez na Cres poiskat kakšen nov kraj za nas). Do sedaj smo potovali z avtomobilom ( tudi avtodom smo poskusili in izkazal se je za več kot odličnega). Najini trije so od dojenčkastega obdobja naprej vajeni daljših voženj, pakiranja, improviziranja…

Sicilija. Navdušeni smo. Najeli smo “renta car” in si jo v štirih dneh kar dobro ogledali. Stanovanje smo najeli v Catanii, kjer smo tudi pristali z  letalom. Sprehod po mestu, ribja tržnica, nakup lokalnega sadja, kavica, pizza in focacio, okrepčilni popoldanski spanec, zvečer pa street food, so bili super uvod v   našo avanturo.

Tempo smo okrepili naslednji dan z vožnjo v notranjost, kjer smo doživeli čudovite razglede v mestecu Enna, žal pa tudi umazanijo, zapuščene hiše, potepuške pse in povožene žvali ob cesti. Imeli smo super iztočnico za pogovor o pomenu ekologije in skrbi za naš planet. Sledila je Dolina templjev. Deli templja, Grški bogovi, jonski in dorski stebri… Na terenu se znanje kar samo vlije v njihove možgančke. Vožnja je bila dolga, otroci pa naveličani zato smo jedli kar v Mcdonaldsu. Midva pa sva komaj čakala kavo in kozarec roseja v stanovanju.

Ok, po napornem dnevu ( sicer vrednem svojega truda) sva malo spustila svoja pričakovanja in predvsem tempo. Na poti proti Taormini smo našli zanimivo “črno obalo”, prebrali kako nastanejo in kaj so vulkanske kamnine, se slikali ob penečih valovih in “slonu v skali” predvsem pa uživali na soncu. Brez hitenja smo se prepustili dnevu. V Taormini smo jedli gellato, opazovali Etno, preizkusili amfiteater in pogledali njegove značilnosti, jedli arancino in predvsem bili navdušeni nad mestom. Našli smo za vsakega nekaj, morje in sonce pa so bili skupni imenovalec za vse. In sladoled, seveda.

Zadnji dan nas je zopet razvajalo sonce, zato so bile logična izbira obmorske Syracuse. Končno smo poizkusili sladki cannoli, napisali in poslali razglednice (ja, mi to še počnemo!) in pojedli sladoled. Zelo ležerno smo se sprehajali po mestu brez posebnega cilja. V še enem turističnem mestecu Avola smo v pravi taverni pojedli odlično kosilo polno testenin in morske hrane. Pravi mali gurmani postajajo tile najini mulčki in prav všeč mi je to! S polnimi trebuhi smo imeli ravno prav energije se za naš zadnji podvig- Noto. Ni čudno, da je pod Unescovo zaščito, saj je enostavno dih jemajoče mestece. Pogovor je tekel o tem kaj je Unesco in kaj je barok, zakaj se je v katedrali podrla kupola in kako je potekala obnova. Noto je bil prav češnjica na vrhu sadne kupe. 😉

Let smo imeli zgodaj in ker je bil dan sončen, pust pred vrati in Benetke samo streljaj od letališča smo si ogledali še te. Pa ti povem kar po pravici, da to ni bila najboljša odločitev. Smo se sprehodili do Markovega trga, videli tradicionalne beneške maske, vendar tistega pravega navdušenja več ni bilo. Verjetno smo vsi čutili, da je počitnic konec. Pa seveda se nam je nabrala utrujenost.

A te zanima nekaj dobronamernih namigov pri potovanju z otroki?

  • Naj bo vodilo dogodivščine pot in ne cilj.
  • Vedno imej seboj prigrizke! Čokolade, frutabele, oreščke, bonbone… Če rečeš : “ko najdemo glavni trg imamo pa malico” so kljub težkim nogam vsi spet navdušeni nad iskanjem poti.
  • Bombardiraj jih z informacijami. Otroci so kot spužve in če misliš, da je kaj za njih pretežko se motiš. Ko imajo teorijo in prakso v enem=jackpot!
  • Tisti ekstra sladoled/rogljiček/krof jim ne bo nič škodoval, ti pa boš ta čas v miru spila kavo/vino. Enako velja za risanko ( v našem primeru Firbcologe).
  • Spusti kriterije in uživaj v trenutku. Tako enostavno a tako resnično.
  • Naj soodločajo pri načrtovanju poti, če nič drugega jim lahko zabrusiš, ko se bodo pritoževali, da se jim kaj ne da.
  • Predvsem pa si zapomni, da ni nič prav in narobe oziroma, da je prav vse kar v tistem trenutku prikliče nasmehe na obraze. ( Čokolada vedno deluje, preverjeno!)
  • Za raziskovalna potovanja (turistično močno obljudenih destinacij) priporočam obisk izven visoke sezone. Gneča in otroci ne gredo dobro skupaj pa se vstopnine so mnogo cenejše.

Tako. Mislim, da je dovolj. Sicilija je raznolika in vsekakor jo toplo priporočam. Prav tako potovanja z otroki kamorkoli te vleče. Če ti povem čisto po pravici nisem nič bolj utrujena kot sem bila zadnjič po našem “smučarskem vikendu”. Imamo novo družinsko izkušnjo in spomin, vsak pri sebi pa že sanjamo kam jo mahnemo naslednjič.

Ana