Draga Ana, izgubila sem kompas!

Zadnje tedne me muči tesnoba. Kamor koli pogledam mi nekdo vsiljuje nekakšne pripomočke za boljše življenje. A ste srečni? Si želite biti fit? Imate zdravo življenje? Ste ta mesec že bili na sanjskem potovanju? So vaši odnosi toksični? Dva koraka do sreče! Še 100 dni do božiča!

Continue reading “Draga Ana, izgubila sem kompas!”

“A ti objavljaš svojega otroka na spletu? Ti si nora!”

Draga Ana! Danes pa nekaj aktualnega. Zadnje čase precej premišljujem o tej temi. No pa dajmo.

“A ti objavljaš svojega otroka na spletu? Ti si nora! A ne veš, da te lahko mulc toži čez nekaj let, ko bo dojemal!” Ja, takšne in drugačne komentarje dnevno spremljam privatno in preko besnih anonimnih spletnih uporabnikov. In to me spravi v takšna in drugačna razmišljanja. Sem res slaba mama, če objavim simpatično fotografijo svojega mulčka? Mu bo to res škodovalo v njegovem zgodnjem otroštvu, puberteti ali celo karieri, ki si jo bo želel zgraditi? Kaj pa če se mu v puberteti zamerim, ker mu bom postavila uro in me mladenič res popelje na sodišče? Ne, no pa ne moj zlati sonček!
Potem globoko vdihnem in izdihnem. To je najin otrok. Vzgajava ga v najboljši veri, da bo pošten in odgovoren človek, ki bo spoštoval soljudi. Tudi svoje starše. In če res pride ta dan, ko se bom z ekstra gubami na obrazi in z nekaj starostnimi pegami več presedala po sodiščih, zaradi mojega nadobudneža, potem naj bo. Takrat si bom rekla: “Petra spodletelo ti je kot mami, roditeljici in vzornici.”

Čeprav si verjetno kdo sedaj misli, boš že videla čez 15 let, vse bo za tabo prišlo. Veste kaj, trenutno mi za to, kaj bo čez 15 let dol visi! Danes živimo in danes se učimo. Živimo v dobi, ko je splet del nas, našega vsakdana in naše družbe. Kdor to zanika, še ni čisto dojel realnosti okoli sebe. Živimo v času številnih priložnosti povezanih z moderno tehnologijo, ki jih moramo izkoristiti. Lahko pa čisto po človeško nostalgično vzdihnemo in rečemo, oh kako je bilo včasih lepo, ko smo plezali po drevesih in jedli zemljo. Ja, krasno je bilo! Ne zamenjam niti ene minute, ki sem jo s prijatelji preživela na prostem.

AMPAK.

Ja, sledi ampak. Meni je bilo krasno tudi, ko sem prižgala televizijo in si ogledala risanko v angleščini ali pa slovenščini, no pa Esmeraldo sva gledali z mamo Zbiljsko. Nepozabni časi. In prav ta pošastna štirioglata škatla mi je omogočila (naj povem, da sta mi starša vedno grozila, da bom dobila štirioglate oči od gledanja televizije), da sem se naučila angleščine in španščine. Brez dragih jezikovnih šol. Brez večjih težav. SAMO zato, ker sem gledala televizijo. In vem, da nisem edina. Ko bi vsaj kdaj pogledala še kakšno sezono Komisarja Rexa! Pri nemščini sem pa pogrnila na celi črti, kljub tečaju in 4 letnemu šolanju na gimnaziji.

In prav televizija, internet, radio in konec koncev mobitel so bili moj navdih, da bom nekoč delala v medijih. Pisala, snemala, napovedovala, raziskovala… Tehnologija me je definirala. Kljub strahu, da bom dobila štirioglate oči, je to danes moj kruh in moje poslanstvo.

Kaj je bistvo? Splet in moderna tehnologija nasploh, sta tako fantastična in briljanta, če ju le znamo pravilno uporabljati. Predvsem v pravi meri. Strinjam se, lahko je nevarno. Ampak nevaren je lahko tudi pohod na Triglav brez prave opreme. Tega nam manjka. Prave “opreme” za uporabo moderne tehnologije. In to je naše poslanstvo. Otroke opremiti z znanjem, kaj je prav in kaj narobe. Najprej doma, potem v družbi in nenazadnje v izobraževalnih ustanovah. Ne samo na spletu, tudi v življenju. Potem bomo lahko mirni in nihče ne bo nikogar tožil, zaradi objave pihanja svečk na torti za drugi rojstni dan.

Ravnovesje je pomembno v življenju. Pri uporabi spleta, gledanju televizije, druženju, delu in vzgoji. Ravnovesje iščemo celo življenje. Nič ni samo črno in nič ni samo belo. Tudi sneg je včasih malo rumen 😉 Človek ima eno čudovito prednost, ki jo druga živa bitja nimajo. Razum. Dajmo ga sem pa tja uporabit. Drugače smo samo živali, ki hodijo po dveh nogah. Ampak to zna pa že vsaka opica!

Lp, Petra