Draga Petra!

Danes je bil moj zadnji dan na morju. Prav težko mi je bilo zvečer, ko sem gledala sončni zahod z mislijo, da se moram za nekaj časa posloviti. Krk je bil to poletje pravi balzam za dušo. Saj veš kaj pravijo, da se je treba včasih odmaknit tudi fizično, da na stvari lahko pogledaš z drugega zornega kota. In je res tako. Drugačen zorni kot in razširjena perspektiva je tisto, kar sem potrebovala… 

Lahko je biti pameten in govoriti ljudem, ki obstanejo na neki točki v življenju, da je potrebno iti iz cone udobja, da je potrebno razmišljati izven okvirjev. Ko pa si sam na tem pa hitro obstaneš oziroma se ustrašiš, ali pa prestaviš na neko drugo obdobje v življenju, ko bo čas primernejši, otroci večji…

No tokrat sem vse te glasove poskušala utišat in slediti tistim željam in vizijam ob katerih sem se že ob sami misli na njih počutila dobro. Imela sem dovolj časa in miru, da sem lahko prisluhnila intuiciji.

morje

Enkrat po dolgem času (morda celo prvič v življenju) se ne odločam impulzivno ampak res premišljeno in predvsem za stvari, ki me navdihujejo in v katerih vidim izziv. Me prav zanima, kakšno bo moje mnenje o tem čez eno leto.

V glavnem, draga moja Petra, danes nazdravljam starim zaključkom in novim začetkom. Nazdravljam pridobljenim izkušnjam da se lahko lotevam novih izzivov. In veš kaj, po dolgem času čutim tiste mravljince, ko ne veš čisto kaj te čaka, ampak veš da si pripravljen na novo lekcijo, ki ti jo pripravlja Življenje.

Pogrešam te,

Ana

Comments are closed.