Danes bi ti rada napisala nekaj vrstic o ženskah. Dnevu žena nikoli nisem pripisovala posebne vrednosti, sem pa v zadnjem času precej razmišljala o velikih ženskah, ki so oblikovale in zaznamovale moje življenje.

Ti veš, da sem se sama vedno bolje znašla v moški družbi. Oni manj komplicirajo, manj opravljajo, se hitreje odločajo in sploh je življenje v krogu »fantovske družbe« vedno zabavno in predvsem veliko bolj enostavno. Kar pomisli, kako naporno zna biti na primer v ženskih kolektivih! Sama sem jih izkusila nekaj in priznam, da se ni končalo najbolje. Pa vendar sem z leti ugotovila, kako pomembno je imeti ženske ob sebi in predvsem, kako pomembno je poznati in ceniti izročilo in »dediščino« žensk iz katerih pravzaprav izhajamo…

In najina dediščina je res velika in bogata. Stari mami sta obe ženski z veliko začetnico. Mame Zbiljske žal ni več med nami, vem pa, da naju čuva od zgoraj. Po njej sem vsekakor podedovala ponosno držo, čut za presežno in vero v večno dobro. Znala je pohvalit in bila je neskončno ponosna na družino, ki je zrasla iz njenega telesa. Prav čutil si vedno, koliko ji je pomenil vsak naš dosežek.

Mama Pepca nas s svojimi 90 leti itak prekaša v mnogo stvareh. Življenjski optimizem, večna želja po spoznavanju novih stvari, videti dobro v vsaki stvari in v vsakem človeku. Očitno se mi pedagoški poklic pretaka po žilah tudi zaradi nje. Pisanje, branje in večno osvajanje novih znanj, so definitivno stvari za katere se lahko zahvalim njej. Je večna zakladnica življenjskih modrosti in najboljše nasvete in ideje še vedno najdem pri njej.

Seveda je tukaj tudi najina draga teta Helena. Njej res ne zmanjka idej in življenjske energije. In kako krasna je z otroki. Pa vedno najde lepo besedo in pohvalo za človeka. Saj veš, ona je vedno govorila, da je potrebno samo hvalit. Kako dobro se nama je to zdelo, ko sva kakšno ušpičili in naju je vedno zagovarjala. Teta in pol je! In brez nje bi bilo najino otroštvo veliko bolj pusto.

In najina zlata mami. O njej bi lahko napisala cel blog (morda ga nekoč tudi bom). Držati družino skupaj, prepoznati potrebe, želje in sanje vsakega izmed nas, pomagati sočloveku in skupnosti, biti predana žena, skrbna mami in včasih nora babi. Ves čas skrbeti za vse nas, nas razvajati z noro dobro hrano, klepetati ob kavi o pomembnih in nepomembnih rečeh, nas opaziti vsakega posebej in vse skupaj. Vedno najti prave besede, nuditi oporo ali pa streznitev, ko jo kdo potrebuje. Mislim, da je empatija tisto kar najbolj cenim pri njej. Resnično imam vedno (ok skoraj vedno) občutek, da me razume. Da prav čuti z mano. In veš kaj, to je tudi lastnost za katero vem, da sem jo podedovala po njej.  Pa seveda mnogo drugih čudovitih stvari, ki sem jih zgoraj opisala.

Kri torej ni voda. In hvaležna sem za bogato doto, ki sem jo dobila od prednic. Z leti se tudi vedno bolj zavedam, da ženska žensko najbolje razume. Prav potrebujemo ena drugo. Pravzaprav se je v sodobnem svetu izgubila medgeneracijska ženska pomoč kar je velika škoda. Ali ni najlepše dobiti konkreten nasvet ali pa izkušnjo o vzgoji ali pa katerem koli drugem življenjskem izzivu od ženske iz družine, ki ji zaupaš in katera zaupa tebi?

Ker pa govorim o ženskah, ki so oblikovale moje življenje pa seveda ne morem mimo tebe. Neskončno hvaležna sem za sestro, ki je hkrati prijateljica in zaveznica. Ki je čudovita teta mojim otrokom in s katero čas vedno hitro mine. Res sem ponosna na najin odnos in verjamem, da bova skupaj zmagali še mnogo bitk. ?

Pa še o nekom bi ti rada napisala. Ona je edina, ki sicer ni sorodnica po krvi je pa vsekakor moja sorodna duša. Skupaj se smejeva, jokava, pleševa, kritizirava, sanjava in predvsem uživava v skupnih trenutkih že dobrih 17 let! Ja, uganila si. Moja Monika. Če rečem, da je ženska mojega življenja se čisto nič ne zlažem, saj si življenja brez nje res ne predstavljam.

Tako, sestrica, to so ženske mojega življenja. Verjamem, da jih ima čisto vsaka izmed nas in prav je tako. Bodimo si zgled, pomoč, zatočišče in podpora. In veš kaj… želim si, da bi vse to lahko predala in pokazala naši najmlajši »ženski« v družini, moji prinčipesi Eli. Ona je tista, ki je dala moji ženskosti čisto nove dimenzije in želim si, da bi nekoč jaz bila ena izmed pomembnih žensk njenega življenja.

Pa Lep dan žena ti želim,

Ana