Draga Petra, pismo o »Mimi«

Kot veš, imamo pri nas doma že dolgo tudi šesto članico družine-ninico Mimi. In ja, vem, kot Montessori pedagoginja sem tukaj popolnoma zatajila. Ovire pri razvoju gor ali dol, Mimi je k nam prišla z Žanom (dobil jo je od babi Joži že v porodnišnico) in nič ne zgleda, da bi se kmalu poslovili od nje.

Mimi je (bila) čudovita, mehka miška, ki je kot nalašč za nežno uspavanje, za potolažit, za jutranje crkljanje… Verjetno nam je prihranila kakšno neprespano noč, predvsem pa Žanu posušila mnogo solzic. Podoba majhnega cefizla, ki prihlača v pižami ves zmršen iz sobice in za rep drži miško, ki se vleče po tleh, je eden mojih najljubših spominov na Žanovo zgodnje otroštvo. Star je 6 let in še vedno vsako jutro, ko se zbudi, Mimi da tri lupčke preden jo pusti v postelji. Ko mu je hudo vedno v roke vzame Mimi, opažam da jo ima včasih pri sebi tudi, ko piše domačo nalogo. Obvezno pa je Mimi z njim vsak večer od trenutka, ko je oblečen v pižamo. Ko je bil malo mlajši je stal pri pralnem stroju, ko se je prala in nato pri sušilcu, ko se je sušila. Včasih se zgodi, da jo čez dan kje pozabi in zvečer pred spanjem imamo celo iskalno akcijo s solzami, jokom in paniko. No, včasih pa se zgodi tudi, da mu jo Luc skrije, on pravi da zato, ker je res že prevelik za takšno igračo. In ta boga Mimi mora z nami povsod kamor gremo (oz. gre Žan) za čez noč. Torej glede na zgodovino, ki jo ima si več kot zasluži naziv »članica družine«.

Naš Žan torej brez Mimi ne more zaspat. To je dejstvo in niti ne trudimo se več s prepričevanjem. Do zadnjič, ko smo jo po našem skupnem vikendu pozabili na morju. Dejstvo je, da se niti jaz niti Tjaž nisva spomnila na njo, vendar se tudi Žan ni. In tako smo prišli na Dolenjsko (kjer naj bi Žan in Luc ostala na počitnicah) prišli brez nje. Najprej je seveda mislil, da se hecamo in nas je s tistimi njegovimi velikimi učkami vprašujoče gledal in begal od enega do drugega. Ko je videl, da gre zares je želel, da prebrskamo avto. Nič. Tudi sama nisem mogla verjeti. In ko je začel jokati… no, priznam tudi meni je šlo na jok. Moj mali fantek je verjetno bil prvič v življenju zares žalosten. Ni trmaril, ni kričal, ni cepetal… samo solzice so mu tekle. Meni je pokalo srce in če ura nebi bila pozna in Krk dve uri stran, bi obrnila in jo šla iskat… Seveda Žan ni ostal na počitnicah. Odšel je z nama domov z mojo obljubo, da lahko spi pri meni. Vso pot do doma je čisto mirno sedel v sedežu, gledal skozi okno in tiho jokal. Sploh ti ne znam opisati, kako sem se počutila, trgalo se mi je srce. Ironija je, da sva imeli midve ravno na morju pogovor o tem, da ne vem kdaj bo že prerastel to Mimi. Pa si ti rekla- enkrat jo bo nekje pozabil in jo pač ne bo več. Takrat sem se strinjala s tabo, ampak v tistem trenutku sem vedela, da mu tega ne morem narediti.

Zaspal je brez nje. Z neko »nadomestno« igračo (smo božali in šlatali in ovohavali vse pliškote v hiši. Da bi našli najprimernejše nadomestilo). Vedel je da gresta babi in dedi za vikend na morje, tako da mora brez nje zdržat samo nekaj dni. In je. Sem ga vprašala, če bi jo bil pripravljen sedaj pustiti kar na morju, pa so se mu oči spet začele rositi. Mami me je v nedeljo klicala, da jo iščeta ko nora tako da smo tudi njima popestrili vikend, vendar sta jo našla. Previdno me je vprašala, če jo pusti tam oziroma če Žanu rečemo da je nismo našli… Pravzaprav sem se odločila že na Dolenjskem- Žanu Mimi ne bom vzela. Naj jo ima, ona je njegova otroškost. Z njo je majhen fantek in naj bo še dolgo. Naj se stiska k igrački… in mamici. ?

Mimi po šestih letih stiskanja, lupčkanja in igranja.

Sploh pa… a si ti predstavljaš koliko skrivnosti, žalosti, veselja, hrepenenja, ljubezni in bacilov nosi ta mala stvarca v sebi? Jo ne gre kar puščat po svetu. Naša je in naj bo še naprej. Mi smo Tjaž, Ana Ela, Luc in Žan in Mimi. Hočeš nočeš, tako je. Se hecamo iz nje, včasih nam gre na živce, včasih jo iščemo ali pa se moramo kam dodatno peljat po njo. Ampak ko sem pomislila, da je prišel čas, da jo pospravim v Žanovo škatlo otroških dragocenosti… No, zagrabila me je panika, ker bi to pomenilo da moj mali fantek ni več tako majhen. Vem, da boš rekla »oh ti in tvoja nostalgičnost«, ampak taka sem.

24 thoughts on “Draga Petra, pismo o »Mimi«

  1. Pingback: canadianmed cialis
  2. Pingback: keto gravy
  3. Pingback: cialis genetic
  4. Pingback: best drugs for ed
  5. Pingback: male dysfunction
  6. Pingback: plaquenil 75 mg
  7. Pingback: ivermectin otc
  8. Pingback: ivermectin 18mg
  9. Pingback: doxycycline 200 mg
  10. Pingback: cialis in usa
  11. Pingback: generic of viagra
  12. Pingback: prescription drugs
  13. Pingback: canadian drug

Comments are closed.