Draga Ana, dovolj je bilo!

Joj Ana moja, kot veš imam svoje tri nečake neskončno rada, a ena stvar me vsako leto bolj muči. Vedno znova se ob raznih slavjih, rojstnih dnevih, decembrskih obdarovanjih in podobnih situacijah sprašujem kaj za vraga naj še kupim! Nič jim ne manjka. Polno igrač, sladkarij, nepotrebnih drobnarij že imajo, zato sem se odločila da od zdaj naprej podarjam svoj čas. Saj veš kaj pravijo, čas je denar in čas z njimi je zame neprecenljiv. Od zdaj naprej bo moje darilo njim, moj čas. In da ne bo ostalo samo pri besedah smo to že realizirali. 

20171007_131533

Naš mali Žan (ki niti ni več tako majhen) je dopolnil šest let. Saj veš kako rad ima traktorje in vse kar je povezano s kmetijstvom. No prvo darilo je že podarjeno. Obiskali smo kmetijski sejem. Da bi ti videla s kakšnimi očmi je ta tvoj fant hodil po sejmu.

20171007_123218

Ni večje sreče kot videti otroka, ki s takim žarom posluša, raziskuje in uživa v preprostem ogledu kmetijskega sejma. Še vedno je odločen, da bo imel kmetijo, ko bo velik.

V poplavi plastičnih igrač, nepotrebnih drobnarij, računalniških inovacij in uvoženih bedarij je ta moj mali nečak žarel od sreče, ko je hodil po soncu in gledal orodja, ki sem jih sama prvič videla on pa jih je brez težav poimenoval. Nič teženja kaj vse naj mu kupim, nič moledovanja, nič trmarjenja, nič komplikacij. Samo midva in najin čas.  No na koncu smo vseeno podlegli potrošniški mrzlici in naš fant je dobil pravi delovni kombinezon. Ja res je posrečen tale naš Žan in s to tradicijo bomo zagotovo nadaljevali.

Petra