Draga Ana, danes sem zelena od zavisti!

No pa je prišel ta dan, ko mi je kar malo težko biti mama. Zakaj te zanima? Je neprespana in se ji je zmešalo? A je začetni adrenalin materinstva popustil? Se tamal dere brez razloga? No naj te »potolažim«. Moje razpoloženje nima nobene veze z malim škratkom.

Težko mi je iz povsem drugega razloga. Preprosto ti zavidam, ker si odpotovala v sončno Valencio k »tamalmu«. Ja naš Jurček se že več kot 14 dni potepa po sončni Španiji, kamor ga je odpeljala ljubezen. Od tam pošilja mamljive snapchate, objavlja nore fotke na instagramu in ob vseh teh pozdravčkih sem se spomnila, kako brezskrbno je potovati z njim. Saj se spomniš, ko sva pred 4. leti odšla v Pariz. To je bila moja obljuba, ki sem mu jo dala, če bo imel fiziko 4. Prav živo se spomnim, ko sem si mislila, da ni šans, da zrihta fiziko za 4. Ampak našemu Zlatkotu (tako ga ljubkovalno kličemo) je to uspelo in šla sva v svet. Pa leto kasneje nepozabna Barcelona in brezskrbno raziskovanje katalonskih znamenitosti. Z njim je res vrhunsko potovati. Vsaka ideja se mu zdi kul, ne komplicira, čas ni njegov gospodar, vedno je za vsak ogled (prav tako kakšnega z veseljem preskoči). Njegova edina skrb je, da se imaš kot sopotnik fino. Resnično je vrhunski »sopotovalec«. Največji plus vsega je, da naš Jurček ni konflikten tako, da ni nepotrebnega zgubljanja časa s tiho mašo ali pa reševanjem sporov. Z njim greš po trgovinah in pomerjaš neumne artikle, na Elizejske poljane uleti s »pederušo« in v trenirki ob tem pa mu je  malo mar, če po celi trgovini za njim hodi varnostnik. Ne zgreši nobenega fast fooda ali Starbucksa, obišče zabaviščne parke in se mu to ne zdi otročje. Ob vsem tem naredi selfije na vseh pomembnih znamenitostih, še več, slika toliko časa, da oba izgledata solidno. Edino kar ga sem pa tja izda je orientacija, kar pa nadomesti s kančkom humorja in iz tega nikoli ne dela drame. Ja potovanje s tamalim je res prava dogodivščina in zato moram priznati, da se je danes pri meni pojavila dobra stara slovenska foušarija. ?

Barcelona.

Rim.

Budimpešta.

Pa da ne bo pomote, iz srca vam privoščim, da se imate vrhunsko in da uživate vsako minuto (sploh ti si ob treh malih gavnarjih to res zalužiš), ampak dala bi mezinček na desni nogi, da bi bila zraven. Kar vidim vas: Španija, sonce, sangria, paella, kofetkanje in vonj po brezdelju.

In prosim pozabi na skrbi vsakdana, polupčkaj bratca še zame pa kaj lepega mi kupi (veš da ti moram to napisat, ker ti to meni vedno naročiš)! ?

Lupčki, Petra