Pozor, 30 let nazaj se je neverjetnemu sestrskemu timu PetrAna pridružila mlajša članica Petra

Draga Petra,

Ko že cel mesec brskam med posnetki in slikami, ki jih bomo uporabili za tvoje presenečenje, pravzaprav brskam po svojih spominih. Čudovitih, zabavnih, duhovitih, žalostnih, strašljivih, zaljubljenih, bolečih, najzgodnejših in tistih od nedolgo nazaj, spominih iz otroštva in spominih, ki so sveži… In veš kaj? V večini teh spominov imaš veliko vlogo  ti. A ti povem eno skrivnost? Eden mojih prvih spominov je prav spomin na tvoje rojstvo: ko sem plezala po kozolcu pod hišo in mi je oči prišel povedat, da imam sestrico. Spomim se, da sem šla po celi sosednji ulici, bosa in v zeleni karirasti srajci in celi vasi raztrobila, da imam sestrico. 

Continue reading “Pozor, 30 let nazaj se je neverjetnemu sestrskemu timu PetrAna pridružila mlajša članica Petra”

Draga Petra, moja panika ne bo pomagala nikomur!

Moram ti priznat, da me je tale novi virus precej zmedel. Najprej se mi je vse skupaj zdelo precej smešno. 14 dni nazaj, ko nas je oči začel opozarjat, da naj kupimo kakšno konzervo in kilo moke več sem se nasmihala, ob vseh poročanjih iz »drugega konca sveta« pa sem nekako ostala precej ravnodušna.

Continue reading “Draga Petra, moja panika ne bo pomagala nikomur!”

Valencija za začetnike; tapas, siesta, paella, una cerveza por favor ….

Za vse popotnike, ki na letalu niste pripravljeni presedeti veliko časa, je španska Valencija pravi raj za krajši izlet. Že nekaj časa  se mi je ideja porajala v glavi in vsakič, ko je kakšen od mojih fb prijateljev odpotoval v sončno Valencijo, sem bolj vneto googlala, koliko stanejo letalske karte ter spraševala, kako je potovati v to špansko mesto.

Continue reading “Valencija za začetnike; tapas, siesta, paella, una cerveza por favor ….”

Draga Petra, Ela me je sezula!

Saj veš, da je ona eden tistih otrok, ki ti je ves čas za petami, ki ima vprašanje o vsem in ki o stvareh razmišlja tudi, ko misliš, da so že zdavnaj pozabljene ali pa da sploh niso vredne omembe. Njenih bistroumnih cvetk je mnogo, tale pa zadnja pa mi je dala močno misliti…

Continue reading “Draga Petra, Ela me je sezula!”

Draga Ana, tukaj je! Miami za telebane …

Pozabljeni dokumenti, krokodili, Dončić in Dragić, neskončne plaže in hitra hrana. To je le delček našega popotovanja po obljubljeni deželi.



1. Ne pozabi este!
Tudi, če si samo sanjala da greš v ZDA, si naroči Esto! Nujno! Stane 14 dolarjev, velja dve leti, odobrena je največ v 72 urah. Več o tem, kaj se zgodi, če jo pozabiš pa tukaj.

Brez ESTE ni vstopa v ZDA.
Prelepa panorama.



2. Pot bo dolga, ampak mine
Za nas, ki dnevno nabijamo le relacijo Medvode-Ljubljana, je Amerika kar velik podvig. Tudi občasna vožnja v “Lijepo našo” vam ne bo podala občutka popotovanja, ki ga doživite na dolgi poti v Miami. Ja, vleče se, sploh če vam ne uspe zaspati. Mi smo tja potovali 23 ur. Gin tonic ni rešitev, pomaga pa.

Gin ni rešitev, pomaga pa 😉

3. Najemi avto ali furaj uber

Najem avtomobila je optimalna rešitev, če potujete v skupini. Mednarodnega vozniškega dovoljenja nismo potrebovali, avtomobili so orjaški in »popijejo« veliko. En tank je vštet v ceno. Počutili smo se kot kakšni vplivneži, ko smo se razkomotili v našem belem Dodgeu. Udobno, ugodno in kraljevsko. Vozniki niso nič kaj prijazni, ceste so večpasovne, oznake pa za nas kar zakomplicirane. Vse je v miljah tako, da se pripravite na preračunavanja. Če pa vklopite slovensko navigacijo, vam bo gospa govorila, koliko čevljev je še do naslednjega izvoza. Zabavno. Uber je hiter in učinkovit. Javni prevoz pa brezplačen in počasen 😉

Beli Dogde popije kar veliko.

4. Ne znajo vsi angleško

Šok. Prideš v ZDA in v tem talilnem loncu je pač tako, da angleščina ni sveti gral. Tako smo naleteli na trgovine, kjer niso znali angleško oz. so govorili neko polomljeno verzijo. Španščina vam bo prav prišla. Angleščina je za elito.

5. Miami beach je kot na televiziji

Neskončna peščena plaža, morje, sonce, veter in palme. Ja, to je Miami kot smo ga gledali po televiziji. Res, prisežem! Človeka prime, da bi sezul čevlje in odtekel en krog. Mine tudi 🙂 Na plaži je v tem času dokaj mirno. Kakšna skupina mladih in vonj po Amsterdamu. Lahko si privoščite dol sprehod ali pa najamete pozersko kolo in se zapeljete en krog.

Neskončne peščene plaže ..

6. Everglades 

Nacionalni park Everglades je nekaj posebnega. Na tisoče kač, 200 tisoč krokodilov, številne ptice in rastlinske vrste. Neskončne panorame in filmska divjina. Vse to v dveh urah popotovanja po močvirju, ki spominja na dokumentarec na National Geographicu. Fascinantno! Signala ni, zaupanje v vodiča je sto procentno. Druga opcija je plavanje s krokodili. Smo ostali kar na čolnu.


Divjina.

7. Wynwood; kratek in sladek pobeg med grafite

Nekoč razpadajočo četrt Wynwood je preplavila množica uličnih umetnikov, ki, povabljeni ali ne, stene prekrivajo z dih jemajočimi freskami. Gre za street art, ki je totalno Instagramobilen 😉 Vstop je brezplačen.

8. Če ostane kakšen dolar, še na helikopter

Neskončni razgledi te čakajo, če odšteješ nekaj deset dolarjev za panoramsko vožnjo s helikopterjem. Za manj kot 200 evrov smo se trije zapeljali z malim helikopterjem, ki nam je prikazal veličino peščenih plaž in mogočne vile s ptičje perspektive. Mi smo štartali nekoliko bolj severno, v mestu Fort Lauderdale, kjer nam je prijazna Madžarka vse razložila in še dodala, da obožuje slovenska smučišča. Čez nekaj minut smo že sedeli v mini helikopterju in uživali v vožnji.


9. Hamburger in krompirček sta obvezna

Za vse ljubitelje kulinarike velja opozorilo. Če nimate namena zapraviti celo bogastvo za hrano boste skoraj gotovo pristali v eni izmed prehranskih verig s hitro prehrano. Mi smo si vzeli čas in jih preizkusili kar nekaj. Po petih dneh nam je bilo jasno, zakaj je prekomerna teža v teh krajih tak problem. Mastno, cvrto in z omako, preliješ z ogromno količino sladke pijače po želji (spiješ jo lahko v neomejenih količinah, saj je na rifuzo) in okrogle ritke so tu. Nas je pot vodila v McDonalds, kjer nikoli ne razočarajo, Wendy`s, kjer so nas presenetili z okusnim burgerjem in ne tako dobrim krompirčkom, Danny`s, kjer kosilu rečejo zajtrk, Taco Bell, kjer dobite mehiške zavitke na sto in en način ter slasten krompirček, na letališču pa smo si privoščili še Burger King. No, seveda smo si v apartma naročili še pico Domino`s in naš izlet je bil izpopolnjen. Ko smo se vrnili v Slovenijo nas je pričakal segedin 😉 Hvala mami!

10. Vse se reši, ohrani mirno kri

Američani so zelo prijazni in komunikativni. Vsepovsod so nas spraševali, od kod smo in se nekako trudili razumeti, kje je ta Slovenija. Do Evrope smo še nekako prišli, naša mala kokoška pa je bila že izziv. Ob vseh potovalnih pripetljajih si bomo zapomnili tudi tistega, ko smo v restavraciji pozabili nahrbtnik z dokumenti, gopro kamero in ostalo vsebino. To smo ugotovili šele čez kakšno uro. Po začetni paniki smo umirili misli in poklicali v restavracijo. Tam so nam povedali, da nas bo nahrbtnik počakal na varnem. In tako je bilo. Še dobro, da smo pred odhodom pustili visoko napitnino. O ostalih potovalnih zapletih pa bi lahko napisala še en poseben blog, vendar pustimo to 😉 vse smo rešili …

In za konec… Za vse sta kriva Dončić in Dragić. Naj se sliši še tako osladno, če ju ne bi bilo, je verjetnost, da bi v bližnji prihodnosti obiskali Miami, zelo majhna. Včasih so hipne odločitve tiste najboljše. In ta je definitivno bila. Vzdušje v središču Miamija pred tekmo je bilo nekaj, kar bom shranila v svoj narodno zavedni spomin in ga obdržala za tiste najhujše trenutke. Mi Slovenci najvišje skačemo, ko smo v tujini. Tam se tudi najlepše pozdravimo in delimo skupno srečo. Tokrat je Slovenija zmagala. Če bi le to vzdušje znali prenesti domov. V našo ljubo malo kokoško.

Miami priporočam. Z NBA-jem ali brez.

Pozdravček, Petra*

Draga Petra, vse skupaj je pravzaprav žaljivo!

Danes je dan žena. Zjutraj sem v Hoferju dobila vrtnico in prijazen nasmeh prodajalke. Lepo. Vendar mi je dalo misliti oziroma me je spodbudilo, da napišem nekaj, kar se mi že dolgo plete po glavi.

Čudovito je, da imamo ženske svoj dan. Da svet praznuje to, da smo enakopravne. Ampak… F*** off!! A ni to grozno? Kaj, smo nižja rasa kot moški? Smo potrebovale dlje časa, da smo postale ljudje? Je res potrebno posebej poudarjat, da smo enakovredne moškim? Imamo morda nižjo inteligenco? Morda so to premočne besede, ampak to je pravzaprav res žaljivo!

Pa se kdo sploh zaveda, kako težko je danes biti zenska v poplavi vseh zunanjih impulzov in “priporočil” kaj vse naj bi sodobna ženska počela, kako naj bi izgledala, mislila, organizirala, živela?! Kako biti mama in hkrati super izgledati, kako hitro skuhati hranljiv obrok, osem minutna vadba za napeto ritko, hitra večerna maska proti gubicam, e-tecaj za čiščenje doma (pa ne pozabi zraven narediti se 10 globokih počepov ob čiščenju stekel!), opravi spletni nakup in prihrani čas, medtem ko čakaš otroka na dejavnosti preberi motivacijsko knjigo, medtem ko likaš lahko z otrokom vadiš angleščino…. To je noro kam gre ta svet?! Da ne omenjam kariere ( s tem mislim službe v kakršnem koli pomenu besede) ki je seveda nujna, saj smo emancipirane, a ne?

In potem beremo knjige z naslovi kot je “Divja zenska” in se samo še bolj pogrezamo v vrtinec primerjanja. Nisem še dovolj naredila, ne berem dovolj, moram na ženski vikend, saj je čas zase nujen, pred službo moram telovaditi, ob polni luni moram čutiti svoje telo… OMG!! Sploh več ne poslušamo sebe. Pravzaprav ob vseh “napotkih”, “receptih”, in “priporočilih” kako biti ženska izgubljamo prav to, svojo pravo žensko v sebi.

Nekaj pa me pomirja. Moja mala Ela. Skozi njo vidim, da tista naravna, nepokvarjena, spontana zenska se obstaja. Čuteča, občutljiva, ljubeča, inteligentna, empatična. Skupaj z njo, če se zares potrudim, jo še vedno začutim tudi jaz. In zaradi nje si želim, da bi jo našla večkrat. Morda pa mi uspe ohraniti in razvijati njeno in ponovno najti svojo. Ženskost v najžlahtnejšem in najiskrenejšem pomenu besede.

Tako da, draga moja Petra, sestra, mami, žena , prijateljica, zaupnica, ženska! Čudovita si! Vsak dan in ne glede na to, kaj pravi oziroma želi okolica. Naj bo osmi marec  vsak dan (in to mislim čisto zares)!

Ana

Velika družina na pohodu! Še naključni mimoidoči so komentirali …

Draga Ana, ti se potikaš nekje po daljnem vzhodu jaz pa zbiram misli po tem vikendu. Še v sredo sva sama žurala (hvala za mini počitnice), v četrtek pa puf…in bilo nas je 6! Natovorjeni v našem kozolcu (tako ljubkovalno rečemo našemu senicu grande), s štirimi navihanci, na popotovanju do Krka. Continue reading “Velika družina na pohodu! Še naključni mimoidoči so komentirali …”